Piše: Miha Šoštarič
V soboto, 19. oktobra 2019, so s tekmovanjem pričeli še najmlajši futsalerji. S predtekmovalnimi turnirji so začeli tudi igralci stari do 13 let (U13). Dvorane po vsej Sloveniji so zaživele, boji za naslove v različnih kategorijah so tako v polnem teku. Pohvalno je, da ima Slovenija pod okriljem Nogometne zveze Slovenije tekmovanja članskih ekip v 1. in 2. slovenski futsal ligi ter v mlajših kategorijah U13, U15, U17 in U19, kjer so ekipe razdeljene v skupine na vzhodu in zahodu.
Odlično organizirana tekmovanja, podprta, predvsem pri mladih, tudi finančno s strani krovne organizacije. Klubom je omogočeno, da poleg članske ekipe, ki bije boj za prvenstvene točke in je za vzgled in motiv mlajšim igralcem kluba, svojo priložnost za nastopanje ponudijo tudi najstnikom, ki se ob odličnih igrah lahko na koncu sezone pohvalijo s kolajnami državnega prvenstva. Nekateri se dokopljejo še do dresa z državnim grbom. Vse na prvi pogled zgleda lepo in prav, a je daleč od tega. Že začetek sezone je pokazal, da zamisel na papirju ne »pije vode«. Klubi po večini prijavljajo le tiste mlajše selekcije, ki jih po pravilniku morajo imeti zaradi tekmovanja članske ekipe. Mlajših selekcij je vse manj, poleg tega pa se klubi v poletnih mesecih, ko morajo prijaviti posamezno mlajšo selekcijo v tekmovanje, prenaglijo. V upanju, da jim bo uspelo zagotoviti dovolj igralcev za posamezno selekcijo, le-to tudi prijavijo v tekmovanje, a se realna slika pokaže v času pričetka tekmovanja. Klubski možje ne uspejo privabiti dovolj igralcev v določeno starostno skupino, zato ekip enostavno ni na tekme. Odstopov ekip od tekmovanja oz. neprihodov na tekme je bilo že v prvem mesecu preveč, zato se je vodilnim, ki v Sloveniji skrbijo za futsal tekmovanja, že prižgala rumena luč.
Če ne bo podmladka, tudi vrhunskega, članskega futsala v prihodnje v Sloveniji ne bo. Nikakor se ne sme pripetiti, da zasveti rdeča luč. Takrat bo lahko že prepozno. Nujno je potrebno strniti glave in poiskati rešitve, ki bo slovenski futsal ponovno pripeljal na prave tirnice. Ne smemo si zatiskati oči. Ne sme nas zavesti uvrstitev članske vrste Dobovca v elitni del lige prvakov. Naj nam bo zgodba mariborskega kluba, ki je bil v vrhu slovenskega futsala in je pred letošnjo sezono izginil s slovenskega futsal zemljevida, opozorilo in v poduk. Potrebno je najti rešitev, ki bo privabila čim več mladih nogometašev tudi v dvorane. Potrebno je skupaj z velikim bratom (beri nogomet na travi) uskladiti termine tekmovanj. Naj se otroci na zelenicah podijo med aprilom in oktobrom, v dvoranah pa preostale mesece leta. Prav tako najstnikom ne omejujmo nastopanja za različne klube v različnih panogah. Marsikateremu s tem storimo krivico. Ne bodo vsi igralci nogometa na zelenici nastopali v prvoligaški konkurenci, ne bodo vsi oblekli dresa reprezentance. Morda pa bodo, če jim bomo to tudi omogočili, nekoč nastopali v ligi prvakov in za reprezentanco v futsalu. Pa da ne bomo z iskanjem rešitev prepozni.
Leave a comment